V četrtek, 28. novembra 2024, na dan posvetitve goriške stolnice,bo ob 18.30 goriški nadškof Carlo Redaelli vodil evharistično bogoslužje.
Ob 19.30 bo odprtje razstave.
Zaklad svetosti
Zaklad, tisto najdragocenejše, za krščansko skupnost je evangeljsko življenje, lepo in dobro življenje, sveto življenje ali evangelij, ki ga živimo v konkretnosti vsakdanjega življenja. Nič ni dragocenejšega od življenja v Jezusovem slogu v svojem času. Zgodovina Cerkve je polna teh primerov svetosti in živega evangelija.
Relikvije, ki so jih zbirali in častili skozi stoletja, so oprijemljiva pričevanja, skoraj opomin na svetost, ki so jo izkusili nekateri konkretni ljudje: svetniki so vzorniki, v katere se je treba zgledovati, prijatelji, ki jih je treba klicati in prositi za priprošnjo.
Če je doživeta svetost nekaj dragocenega, če relikvije govorijo o tej dragoceni svetosti, je smiselno, da skuša tudi posoda relikvij izraziti dragocenost vsebine.
Zaklad pastoralne ljubezni
Drugi dragoceni vidik življenja krščanskega občestva je pastorala, dobrodelnost tistih, ki skrbijo za Božje ljudstvo in ponujajo srečanje z Božjim usmiljenjem predvsem po zakramentih. Zakramentalna navzočnost pastirja, ki hoče biti znamenje Kristusa Dobrega pastirja, in evharistija kot vedno razpoložljiva gostija, ki povezuje z Božjim usmiljenjem, sta dragocena zaklada.
Če sta pastorala in Božja navzočnost v evharistiji dragoceni resničnosti, je razumno, da tisto, kar se uporablja za liturgijo, želi izraziti tudi dragocenost dogajanja na zakramentalni ravni.
Zaklad, ki govori o svetosti in pastoralni dobrodelnosti
Tako se je rodil zaklad goriške stolnice, ki bo odslej dobila svojo stalno razstavo v kontekstu, ki je najbližje njeni prvotni uporabi, to je na ženski galeriji same stolnice. Zaklad stolnice ne sestavljajo predmeti, ki bi bili dragoceni po materialu in izdelavi, ampak so dragoceni predmeti, ker govorijo o svetosti, ki so jo doživljali naši kraji in s katero so se hranili goriški kristjani in ker govorijo o pastoralni dobrodelnosti župnikov do goriškega krščanskega ljudstva.
Pot skozi zgodovino
Z ogledom zaklada goriške stolnice se lahko podate po zgodovini svetosti in pastorale. Razstava se začne na desni ženski galeriji cerkve, posvečene svetima Hilariju in Tacijanu. Prvi del je namenjen predstavitvi različnih relikviarijev. Del je posvečen oglejskim svetnikom, ki že od nekdaj navdihujejo krščansko skupnost ob Soči. Svetniki iz prvih stoletij krščanstva so predvsem mučeniki, ljudje, ki tako zelo verjamejo v vstajenje, da so pripravljeni umreti, da bi pričali o njem. Toda, ko je obdobje mučencev mimo, zgodovina svetosti še ni končana, dejansko so se pojavili novi načini svetništva: pastirji, teologi, pridigarji, moški in žene ljubezni. Stolni zaklad pričuje o svetosti sv. Antona Padovanskega, sv. Ignacija, sv. Terezije Deteta Jezusa, sv. Janeza Boska. Na ženski galeriji si boste lahko ogledali relikviarije različnih oblik in iz različnih obdobij. Nekateri med njimi so zelo izvirni.
Razstava se nadaljuje v prostoru nad kapelo sv. Ahacija, kamor je možen dostop v manjših skupinah. V tej sobi vas spremlja povezava med oglejsko Cerkvijo – evangelizacijsko materjo celotnega severovzhoda, in goriško skupnostjo. Občudovati bo mogoče lesene in kovinske doprsne kipe, ki povezujejo prve oglejske pastirje, zlasti Mohorja in Fortunata, Hilarija in Tacijana. Dojeli bomo povezavo med prafaro Solkanom, kjer je župnijska cerkev sv. Štefana, od katere je bila odvisna goriško cerkveno občestvo, ki je v tem času dobilo za zavetnika sv. mučenca Hilarija in Tacijana.
Itinerar vas popelje do nastanka goriške nadškofije, ki se je zgodil v letih 1751-1752, ko je bil ukinjen oglejski patriarhat, njegovo ozemlje pa razdeljeno med videmsko in goriško nadškofijo, da bi zagotovili bolj primerno pastoralo na ozemlju, ki je bilo politično razdeljeno med Avstro-Ogrsko in Beneško republiko. V pomoč pri začetku pastoralne dejavnosti škofije so deželni plemiči in cesarica Marija Terezija prvemu goriškemu nadškofu Karlu Mihaelu Attemsu podarili »doto«. Ta dar je služil in služi obhajanju evharistije na slovesen način, tako da je razvidna dragocenost občestva z Gospodom. V tej doti so oblačila, vključno z modrimi oblačili, s katerimi sta svetnika Hilarij in Tacijan predstavljena na Tominčevi oltarni sliki, kelih, piksida, svečniki, križ … skratka kar je potrebno za obhajanje evharistije.
Ogled
Razstavo Zaklad si bo mestna skupnost lahko ogledala v četrtek, 28. novembra 2024, v okviru praznovanja posvetitve stolnice. Katedrala ima zelo starodavne korenine, ki zagotovo segajo v 14. stoletje, morda pa tudi prej. Pred 500 leti, leta 1525, je dobila sedanjo arhitekturno strukturo, zahvaljujoč nastanku velikega loka, ki se še vedno odpira proti prezbiteriju. V prvi polovici 18. stoletja so jo pripravljali za pomembno cerkev, s pozornostjo na olepšanju strukture. Med prvo svetovno vojno je bila močno poškodovana, zato je bila potrebna korenite prenove. 28. novembra 1942 je nadškof Carlo Margotti slovesno posvetil stolnico.
V četrtek, 28. novembra 2024, ob 18.30 bo škof Carlo vodil evharistično bogoslužje na dan posvetitve goriške stolnice.
Sledi premierna izvedba skladbe Ave Maris Stella za orgle in bariton, ki jo je za ta dogodek napisal skladatelj Marco Colella, ki bo igral na orgle. Pel bo Eugenio Gallani Leggiadri.
Ob 19.30 bo odprtje razstave Zakladi goriške stolnice.
Razstavo so pripravili mnogi posamezniki, svoj prispevek je dala dežela Furlanija Julijska Krajina in Cerkev.
Razstavo si je mogoče ogledati ob sobotah in nedeljah od 15. do 17. ure.
Msgr. Nicola Ban, stolni župnik
