Skulptura akademskega kiparja Lana Seuška, ki je bila izdelana l. 2015, predstavlja glinen korpus Kristusa na lesenem križu, ki se dviga iz četrtine zemeljske krogle. Zemeljska krogla ni mrtva in negibna, temveč je podvržena »eksplozijam« in »potresom«; ima odprtino – »rano«, iz katere bruha črno in belo kamenje; dva črna granitna klina in petindvajset ostrih belih kamenčkov. Pri tem sta dva črna kosa granita veliko večja od belih kamenčkov. Mar to pomeni, da je na svetu več zla, kot dobrega? Na površju globusa so upodobljeni tudi simboli štirih evangelistov, ki so priče dogajanja in dodatno povečujejo dinamičnost skulpture.
Najvišje iz zemeljske rane štrli križ. Pribit na križ, Kristus objema prečko. Zdi se, kot da so žeblji odveč. Njegova glava je usmerjena k zemeljski rani, noge pa so postavljene tako, da Jezus, čeprav pribit, po križu sestopa k nam. Ne zato, da bi zbežal pred trpljenjem. Kot usmiljeni Samarijan vstopa v naše rane. Z nagibom Kristusove glave in njegovo držo nog lahko utemeljimo poimenovanje skulpture »Usmiljenje – zmagoslavje Križanega«.
Na hrbtni strani je sedem različnih kamnov, simbol sedmih zakramentov. En večji kamen in šest manjših kamnov, izpod katerih plava v glini upodobljena riba, ki je simbol Kristusa. Ti kamni so tudi simbol groba iz katerega je Kristus vstal živ. V antični grščini se riba imenuje »ihtus« (ἰχθύς). Za kristjane prvih stoletij je bila ta beseda tudi akronim za geslo: Ἰησοῦς Χριστός, Θεοῦ Υἱός, Σωτήρ (Jezus Kristus, Božji Sin, Odrešenik).
Kipar je uporabil različne vrste kamenja za podstavek, les za križ, železo za žeblje. Kristus, simboli evangelistov in riba so upodobljeni v glini. Kristus se je učlovečil in je novi Adam. Isti Kristus je navzoč tudi v štirih evangelijih, riba pa je njegov simbol.
Vsi kristjani – ne le papež, škofje in duhovniki – smo poklicani, da v moči križa, neglede na eksplozije in potrese tega sveta, postanemo zakrament odrešenja za ves svet, da kot ribiči ljudi rešujemo iz »morja zla«. V primerjavi s celotno skulpturo, sicer majhna glinena riba, ni zgolj postranski, dekorativni in nepomemben dodatek, temveč bistveni del celote: nekaj živega in gibljivega; sad, zaradi katerega je vse drugo; rezultat križa; zmagoslavje Križanega.
Ta majhna ribica, Vstali Kristus, vse romarje upanja v Svetem letu 2025 vabi k pogumu. V nas prebuja igrivo ustvarjalnost. Vabi nas, da na vse pogledamo z različnih zornih kotov, ga spoznavamo preko štirih evangelijev in se z njim srečujemo v današnji realnosti. Skupaj z Njim bomo našli izhodno špranjo in se rešili izpod težkih skal črnogledosti. Smo prinašalci upanja in zakrament odrešenja za ves svet. Gospod nas obdarja z neizmerno gibčnostjo, granitno trdnostjo, robustnim zaupanjem in preobilno nežnostjo, ki izhaja iz zmagoslavja njegove ljubezni.
Bogdan Vidmar
(Nova Gorica, 28. 12. 2024)
