Filip Terčelj, duhovnik, prosvetni delavec, organizator, pisatelj
- rojen 2. februarja 1892 v Grivčah-Šturje-Ajdovščina na Vipavskem kmetu Filipu (Lipetu) in Mariji Rustja iz Skrilj
- ustreljen 7. januarja 1946 v gozdu pod Davčo
- osnovna šola v domačem kraju
- Škofijsko klasično gimnauijo obiskoval v Šentvidu nad Lj. (1905–13), nato ljubljansko bogoslovje
- posvečen 8. januarja 1917 – novo mašo pel v Ljubljani, ker je imel doma hudo bolno mater
- prva kaplanska služba v Škofji Loki (1917–21)
- predstojniki so mu svetovali nadaljnji študij – študiral je v Kölnu na socialno-pedagagoški fakulteti in dosegel naslov prof. teologije
- udeležil se je študijskih tečajev v Münchnu-Gladbachu, kjer je pri Kolpingovih ljudsko prosvetnih ustanovah preučeval načine prosvetnega dela in se seznanjal z novejšimi idejnimi tokovi
- na Goriško je prišel 1922 kot pripravljen prosvetni organizator, veroučitelj in voditelj dijaške mladine
- v goriškem Alojzijevišču je postal duhovni vodja in katehet
- zaslovel je kot govornik, da so na njegove shode in pridige prihajali mnogi, tudi iz bolj oddaljenih krajev
- sistematično je organiziral prosvetno delo na Goriškem, da je Prosvetna zveza, ki jo je pomagal ustanoviti 1922 in je bil njen tajnik, imela 1925 vključenih že 162 prosvetnih društev
- za prosvetna društva je Terčelj izdajal in večidel pisal mesečnik Naš čolnič (1922–28)
- od 1924-29 je bil član ožjega književnega odseka Goriške Mohorjeve družbe
- pri Goriški Mohorjevi družbi je 1927 izdal knjigo Za domačim ognjiščem – izhodišče je misel, da se mora narod za svoj narodni in verski obstoj naslanjati predvsem na družino
- da bi se najmlajši učili brati, pisati in moliti, je pri isti Goriški Mohorjevi družbi leta 1930 izdal knjigo Mati uči otroka moliti, kjer razlaga verske resnice s kratkimi zgodbami, vprašanji in ilustracijami
- s takim podajanjem verskih resnic je ubral moderno in privlačno pot in prehitel čase
- drugi del knjige vsebuje pripravo na prejem svetih zakramentov in najvažnejše molitve
- sodeloval je z Jožkom Bratužem in Vinkom Vodopivcem pri pripravi in izdaji Mohorjevih cerkvenih pesmaric – Terčelj jim je napisal liturgične uvode in številna besedila skladbam (v Božjih spevih (1929) jih je 48, v Gospodovem dnevu (1930) 41, v Zdravi Mariji (1933) 25)
- pomagal je tudi pri ljudski pesmarici Svete pesmice, ki je izšla 1932 s ponatisi 1940 in 1955
- za 25-letnico škofovskega posvečenja goriškega nadškofa Sedeja je leta 1931 pripravil brošuro Našemu nadpastirju za srebrn jubilej
- v razpravi o narodu in Cerkvi v Socialni čitanki, ki jo je 1926 uredil Janko Kralj, piše Terčelj o manifestih Leona XIII. in Marxa, dokumentih o krščanskem in materialističnem naziranju o družbi
- pri Goriški Mohorjevi družbi sta izšli pod psevdonimom Grivški še zbirka črtic Ogorki (1935) in povest Vozniki (1940) o življenju ljudi v Vipavski dolini v polpretekli dobi, ki jo je Ferdinand Kolednik prevedel v francoščino (1953 v knjigi – tri knjižne izdaje in dvakrat kot podlistek, v nemščini, München 1971, in v hrvaščini)
- v času, ko je bil hišni duhovnik ljubljanske umobolnice (1934–45), je napisal kroniko v obliki povesti o domačem kraju, ki pa je zaradi vojnih razmer ni mogel izdati
- v rokopisu je ostal tudi njegov spis, ki vsebuje spoznanja in opažanja o ljudeh v umobolnici
- na straneh koledarjev Goriške Mohorjeve družbe zasledimo Terčeljeve članke, črtice in pesmi
- 6. septembra 1931, na prvo obletnico ustrelitve bazoviških junakov, so v Brdih zaplapolale slovenske zastave:
- zaprli so veliko ljudi: 30. decembra so zaprli Filipa Terčelja, Lojzeta Bratuža in nekaj briških fantov
- Terčelju so očitali, da je imel stike z briškimi panslavisti, z emigrantskimi in iredentističnimi organizacijami v Jugoslaviji in da je pripravljal atentat na kojščanskega podeštata Baiardija
- prestal je mučna zaslišanja v goriških in koprskih zaporih, ki so ga živčno in telesno strla
- na samo novo leto so mu premetali dom v Šturjah
- konfinirali so ga v Campobasso v Molise – obsodili so ga zaradi delovanja med mladino, ker so se ostale obtožbe izkazale brez podlage
- tu je veliko trpel zavoljo vsestranskega pomanjkanja, zapuščenosti in ponižanj, da se mu je zdelo boljše življenje v zaporu
- njegova pisma so izraz duhovno in telesno trpečega človeka in polna domotožja
- s pomočjo goriških cerkvenih krogov in na posredovanje p. Tacchi-Venturija so ga izpustili
- a ni dobil službe v slovenskem delu škofije:
- ponujali so mu mesto na italijanskem ozemlju, predvsem v Benetkah, a je odklonil
- ni hotel zapustiti svojih ljudi v težavah
- tudi ko ga je zaradi ustrahovanj in groženj oboleli ajdovski župnik Josip Fon naprosil, da ga nadomestuje, je prefektura prepovedala, kakor mu je prepovedala kakršnokoli dušnopastirsko delovanje v Ajdovščini
- goriški administrator msgr. Sirotti mu je predlagal, naj prosi za potni list in se izseli v Jugoslavijo – tudi tega ni hotel
- februarja 1934 ga je goriška nadškofija predlagala za Borjano, a tudi tokrat se je prefektura uprla
- živel je na očetovem domu v stalnem strahu in večkrat se je moral pred fašisti skriti: tako na Fužinah pri Hublju, v Ajdovščini in na Colu.
- neko njegovo pridigo so režimski privrženci razlagali kot napad na prefekta in svetokriške kapucine.
- odločena je bila nova aretacija: Terčelj je bil pravočasno obveščen, da se je mogel, čeprav s težkim srcem, umakniti v Jugoslavijo
- v Ljubljani je moral premagati veliko težav, preden si je mogel za silo urediti življenje:
- postal je katehet na poljanski gimnaziji in profesor za nemščino
- stanoval je na Poljanskem nasipu v bivši šentpetrski vojašnici, ki so jo spremenili v umobolnico – tu je bil hišni duhovnik
- nastopal je tudi na shodih in taborih in opozarjal na položaj primorskih Slovencev
- ni mu šlo dobro – čutil se je tujega in odveč
- silno ga je prizadelo, ko je bil po vojni 1945 od julija do septembra zaprt – kar ga ni fašizem ni moralno in telesno strl, so to naredili bratje Slovenci, za katere je delal in živel.
- ko je prišel iz zapora, je ostal brez stanovanja in njegovo skromno imetje so spravili na podstrešje Zavoda sv. Jožefa.
- za božične praznike 1945 je odšel k prijatelju Francu Krašni, župniku v Sorici, oskrboval pa je tudi Davčo.
- tam so okrog 21. decembra 1945 izselili nekaj kmetov, češ da so njihovi priimki nem. izvora (Gartner, Gaser, Šmid itd.).
- župnik Krašna je oznanil v cerkvi, da bo šel takoj po praznikih v Ljubljano in posredoval pri prijateljih, da se bodo vrnili izseljeni kmetje.
- ker so domove izseljenih oplenili, je bilo nerodno za tiste, ki so si prisvojili stvari.
- ko sta šla Krašna in Terčelj 7. januarjka 1946 peš proti Železnikom, od koder je vozil v Ljubljano avtobus, sta ju v gozdu pod Sorico prestregla dva terenca, člana KP.
- odpeljala sta ju v nasprotno smer, proti Podbrdu, v Štulcovi grapi pod Davčo sta ju izročila članom KNOJ-a (Korpus narodne odbrane Jugoslavije), ki so bili nastanjeni na meji; ti so ju ustrelili in zakopali.
- čez čas so našli v gozdu brevir, dokaz za grob, čeprav so uradno govorili, da sta zbežala v cono B.
- ko je 1947 prišel ukaz OLO Kranj, naj prekopljejo vse neznane mrliče, so Davčani, ki so ves čas vedeli za groba, oba prekopali na pokopališče v Davči.
- v mrliški knjigi Župnije Davča 1947 je vpisano: »Prof. Filip Terčelj, r. 2.2.1892, u. 7.1.1946, zahrbtno napaden in ubit. Pokopal žpk Ivan Skvarča.«
- oba imata v Davči na pokopališču urejena grobova z vsemi podatki, pod zvonikom župnijske cerkve v Davči pa je na marmornati plošči napis: »Tu počivata župnik Krašna, roj. … in prof. Filip Terčelj, roj. …«, s pripisom: »Oba zahrbtno umorjena.«
Vir: Primorski slovenski biografski leksikon, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi692717/
Več: https://sites.google.com/view/filip-tercelj
Molitev za poveličanje Božjega služabnika, mučenca Filipa Terčelja
Vsemogočni Bog, zahvaljujemo se ti za življenje Filipa Terčelja,
ki si je kot duhovnik v moči vere prizadeval
za krščansko vzgojo, socialno zavest in narodno kulturo.
Poveličaj ga, da bo pred vesoljno Cerkvijo prištet med svetnike.
Na priprošnjo Filipa Terčelja nam pomagaj,
da si bomo na vseh področjih življenja
zavzeto prizadevali za skupno dobro
in bomo po njegovem zgledu tudi v težkih trenutkih zvesti evangeliju.
Prosimo te za pravičnost, odpuščanje, spravo in mir v našem narodu.
Naš odnos do pripadnikov drugih narodov, kultur in verstev
naj temelji na spoštovanju in ljubezni. Poživi nam vero, nebeški Gospod, obvaruj nas greha, obvaruj zablod.
Naj bomo narod Jezusov. Vodi nas v nebeški raj, kjer bomo srečni vekomaj.
